Moja nova služba je postala trgovski potnik in delovna oblačila
Res si nikoli nisem mislila, da bom kdaj delala to delo, kajti nisem imela niti znanja, niti želje po tem. Življenje pa te včasih prisili tudi v kaj takega in delovna oblačila so postala moj vsakdan.
V moji trenutni službi sem bila zelo nezadovoljna, nisem mogla več zaradi urnika, zaradi plače, hotela sem več in vedela sem, da dokler sem še mlada imam čas, da naredim ta korak. Že sem počasi povedala ljudem, da iščem kaj boljšega in en dan me je klicala sestra, da potrebujejo potnika za delovna oblačila v mojem kraju in da plača ni slaba, služba pa je čez teden, za vikende in praznike pa si doma. Vse to mi je bilo pisano na kožo, a kaj ko so mi delovna oblačila bila čista neznanka, pa da bom sposobna biti trgovski potnik, to mi nekako ni šlo skozi, kajti bila sem bolj sramežljive narave.
A življenje je hotelo da napredujem, vse bi takrat dala za višjo plačo in boljši urnik in zbrala sem pogum, da sem šla na razgovor. Imela sem srečo, ker so me drugi že pohvalili, da sem pridna in sposobna, tako sem po enournem pogovoru šefu bila simpatična in sposobna za to delo. Po razgovoru mi je dal njihovo skripto delovna oblačila in mi rekel, da naj jo doma malo prelistam in potem v roku dveh dneh javim, ali sprejem to delo.
Šla sem domov z skripto v roki, zamišljena, zaskrbljena, pa ne zaradi pogojev, če bom le sposobna za to delo, kajti tukaj je bila potrebna samozavest. Ko sem doma listala knjigo delovna oblačila, me je poklicala sestra in me prepričala, da moram sprejeti to službo, ker je res dobra priložnost, da je vsak začetek težak in da bom zmogla. Še danes so delovna oblačila moja služba, uživam v njej, zahvalim pa se lahko samo moji dragi sestri.