Še kako vzmetnice vplivajo na naše spanje

Človek potrebuje dober in kvaliteten spanec, na to vplivamo mi sami, kako se pač počutimo, naše vzmetnice, sam prostor, vzglavnik, odeja in še kaj bi še našlo. Kar velikega pomena so vzmetnice in prav bi bilo, da bi si vsak človek privoščil dobro in kvalitetno vzmetnico.

Spominjam se svojih študentskih let, kako mi je bilo čisto vseeno, na kakšni postelji sem spala, sedaj že ni več tako pri mladih, vse bolj dajejo pozornost kje spijo in kakšne so njihove vzmetnice, no pri meni ni bilo tako. Sama nisem nikoli polagala pozornosti, potem pa, ko sem bila noseča, pa so se stvari spremenile, takrat sem razmišljala čisto drugače.

Ko sem kupovala zanj posteljico, sem še kako gledala, da bom kupila najboljšo vzmetnico, da bo otrok tako imel dobro in kvalitetno ležišče. Zanimivo je, kaj se je zgodilo kasneje, ko se je otrok rodil. Saj mama še kako dobro veste, kako hitro vaš dojenček pristane v vaši zakonski postelji. No, pri nas je bilo podobno in kar naenkrat se začneš spraševati, da pa si ti sam nisi privoščil dobre vzmetnice in sedaj otrok spi na slabi in stari vzmetnici, tisto dobro, ko si kupil zanj pa sameva, ker itak otrok večina časa spi pri tebi.

No, pa smo šli v ponovni nakup, tako sva si z možem privoščila novo posteljo prav zaradi tega. Moram priznati, da je naš malček prespal v svoji postelji zelo malo časa, večina je bil pri nama in tako je njegovo posteljo dobesedno prerasel. Podarila sva jo mamici samohranilki in zelo je bila vesela. Sedaj kupujeva novo večjo najstniško posteljo za našega junaka, vzmetnice so že dražje, ker so večjem, ampak jo potrebuje in morava gledati tudi na to, da jo bo imel za več časa in ne samo za eno leto. Tako imajo vzmetnice različno trdoto in midva sva izbrala kar trdo ležišče, kajti tako se nama je zdelo edino pravilno. …

Moje potovanje in torba na kolesih

Sem človek potovanj in z seboj vedno jemljem najmanj kar lahko in moja torba na kolesih je ravno prav velika. Potovanja obožujem že od malega, saj sem imel starše, ki so me povsod jemali zraven in zleze ti pod kožo. Že kot majhen deček, je bila moja torba na kolesih tista, ki se jo sam pripravljal, saj mi je moja mami vedno rekla, naj dam v njo kar želim vzeti z seboj. Ja, to je bilo zelo lepo slišati, vendar ne za mojo mami, kajti moja torba na kolesih je bila polna igrač in nič drugega, moja mami pa je potem mogla zraven svoje prtljage v kovček dajati še moje obleke.

Ampak nikoli in res nikoli mi ni rekla, da kaj ne smem vzeti z seboj, vedno se mi je le nasmejala, ko je videla, da je torba polna igrač. Moja mladost je bila lepa, veliko smo potovali, nekdo bi rekel, da bi se mi potovanja zato zamerila, a bilo je ravno obratno, takoj ko sem dopolnil 18 let sem že šel, torba na kolesih pa je ostala za vedno, ker se mi je zdela tako praktična, da sem na potovanja vedno vzel le njo.

Danes potujem po celem svetu in torba na kolesih z menoj. Ne boste verjeli kako si lahko poenostavimo stvari in kako si včasih kompliciramo pri nepotrebnem. Moje pakiranje je danes urejeno v nulo in torba na kolesih je vedno dovolj. Nikoli ne vzamem večjega kovčka, ker vedno stvari spakiram tako, da je manjša torba dovolj. Ljudje preveč kompliciramo, če znaš razmišljat, potem ne potrebuješ velikih potovalk in kovčkov.

Včasih se še danes smejim, ko je torba na kolesih z menoj sedaj, ko sem odrasel, saj se še kako živo spominjam, kako sem za seboj vlekel torbo na kolesih, ko sem bil majhen, zdaj pa delam isto, le da me je veliko več skupaj.

 …

Moja nova služba je postala trgovski potnik in delovna oblačila

Res si nikoli nisem mislila, da bom kdaj delala to delo, kajti nisem imela niti znanja, niti želje po tem. Življenje pa te včasih prisili tudi v kaj takega in delovna oblačila so postala moj vsakdan. 

V moji trenutni službi sem bila zelo nezadovoljna, nisem mogla več zaradi urnika, zaradi plače, hotela sem več in vedela sem, da dokler sem še mlada imam čas, da naredim ta korak. Že sem počasi povedala ljudem, da iščem kaj boljšega in en dan me je klicala sestra, da potrebujejo potnika za delovna oblačila v mojem kraju in da plača ni slaba, služba pa je čez teden, za vikende in praznike pa si doma. Vse to mi je bilo pisano na kožo, a kaj ko so mi delovna oblačila bila čista neznanka, pa da bom sposobna biti trgovski potnik, to mi nekako ni šlo skozi, kajti bila sem bolj sramežljive narave.

A življenje je hotelo da napredujem, vse bi takrat dala za višjo plačo in boljši urnik in zbrala sem pogum, da sem šla na razgovor. Imela sem srečo, ker so me drugi že pohvalili, da sem pridna in sposobna, tako sem po enournem pogovoru šefu bila simpatična in sposobna za to delo. Po razgovoru mi je dal njihovo skripto delovna oblačila in mi rekel, da naj jo doma malo prelistam in potem v roku dveh dneh javim, ali sprejem to delo.

Šla sem domov z skripto v roki, zamišljena, zaskrbljena, pa ne zaradi pogojev, če bom le sposobna za to delo, kajti tukaj je bila potrebna samozavest. Ko sem doma listala knjigo delovna oblačila, me je poklicala sestra in me prepričala, da moram sprejeti to službo, ker je res dobra priložnost, da je vsak začetek težak in da bom zmogla. Še danes so delovna oblačila moja služba, uživam v njej, zahvalim pa se lahko samo moji dragi sestri.

Previsok holesterol, jetra in orehi

Kako lahko človeka nekaj preseneti, ko niti najmanj ne pričakuje, jaz sem se odločila, da bodo na mojem vsakodnevnem jedilniku orehi, ker vem, da so dobri za jetra. Sama sem pri sebi opazila, da imam vedno manj energije, a to sem prepisala mojim letom, nikakor pa temu, da imam previsok holesterol. Tudi prehrane nisem imela tako urejene, kot bi bilo potrebno, a vseeno se nisem imela za osebo, ki je slabo hrano. Bolj sem bila jezna nase, ker sem sladkosned in se mi to tudi na postavi vsako leto bolj pozna.

No na pregledu, ki sem ga imela, pa je pokazalo, da imam povišan holesterol. Nisem se sekirala, ker ni bilo nič tako drastičnega, vedela pa sem, da bom morala vseeno malo popaziti na svoje zdravje. Tako sem malo premišljevala kaj bi spremenila pri svoji prehrani in prišla, da so orehi super zadeva, da poskrbim za svoja jetra. Saj veste, kako pomembna so jetra in meni se je zdelo, da bi še prej kot na holesterol, morala čas posvetiti jetrom. Kupila sem si tudi čaj za jetra in ga pila tri tedne, da sem si jetra očistila, od takrat naprej pa so moja hrana tudi orehi, ki jih prej skoraj nikoli nisem jedla, razen v kakšni sladici.

Prebrala sem namreč, da orehi dobro vlivajo na jetra, ker vsebujejo velike količine beljakovine glutationa in maščobnih kislin omega 3, te pa še kako dobro vplivajo na očiščevalne funkcije jeter.  Prav tako orehi imajo aminokisline arginin, ki pomagajo jetrom, da izloča amonijak iz telesa. To pa so trditve, ki so pomembne in zato sploh nisem več odnašala in orehi so pri meni doma vedno, ali na mizi ali v hladilniku, višek pa v skrinji. Tudi peciva sem se navadila peči za svoje otroke, da sem se osredotočila na to, da so v njih orehi in vsa do zdaj so bila prav  dobra.…

Senčila, ki jih lahko imate na vrtu

Bolj kot ne vsi obožujemo sonce in če je zima predolga, še kako čakamo prve sončne žarke, da naše telo začne dobivati naravni vitamin D. Takrat so sprehodi najlepši, malo pred poletno vročino. Je pa res, da se takrat tudi začne delo na vrtu in takrat imamo hitro sonca preveč in ne bi se branili kakšnega senčila. Ko se odločamo za senčila cenik v različnih trgovinah lahko še kako vpliva na nas. Seveda na vrtu ne potrebujemo nekega dragega senčila cenik pa je tisti, ki bo odločil, kaj bomo kupili.

Tako je naša naloga, če se res veliko zadržujemo na domačem vrtu, je dobro, da za senčila poskrbimo, če ne drugo se moramo spočiti ali kaj pojesti in popiti in če takrat ne gremo v hišo in jemo in pijemo na soncu, to ni več dobro za naše zdravje. Zato tudi na vrtu, poskrbite za senčila cenik si le poglejte in videli boste, da se senčniki sploh niso dragi in jih dobite že za zelo malo denarja. Naredil pa vam bo tako potrebno senco. Odvisno je koliko sence si želite, tako boste tudi vedeli kateri senčnik kupiti, ali bodo to zelo velika senčila cenik bo razporejen glede na velikost.

Če bi mene vprašali, bi si za na vrt kupila največji senčnik, kajti naklon sonca, nam hitro ponagaja in če imamo pokrito majhno površino sence, nam hitro sonce pokaže svojo moč in nam naredi senco tam kjer je ne potrebujemo, če pa si bomo privoščili velika senčila cenik nam bo res pokazal, da so dražja, vendar pa bomo z njim veliko bolj zadovoljni, kajti naredil nam do to željeno senco za celi dan in lahko ga bomo tudi malo prilagodili z naklonom. Jaz definitivno izbiram velika senčila cenik pa me ne more presenetiti, kajti sama vem, da bom za večji senčnik plačala več, vendar bom tudi dobila več sence in s tem zadovoljstva.

 …

Zaščitna obutev v gozdu je bila moja dobra odločitev

Moj oče neprestano nekaj dela in večkrat pokliče na pomoč tudi mene, tokrat me je poklical, če bi mu šla pomagat v gozd, vedela sem, da bova delala težka dela, zato sem vedela, da mi bo zaščitna obutev prišla prav in še kako prav sem imela. Ne vem zakaj, a vedno, ko delam zraven mojega očeta, je potrebno delati hitro in močno, če ne delam hitro se razjezi, tako sem že navajena, da pri njemu delam hitro, a tukaj hitro pride do poškodb, ker je vse tako na hitro narejeno, zato moja zaščitna obutev vedno pride prav, ker drugače bi moja stopala že večkrat pri njemu nastradala.

Tudi tokrat ni bilo nič drugače, ker sva šla po kole za fižol, tako je on sekal in jaz sem jih potem čistila. Delo je potekalo tako, da ko je on kolek odsekal, ga je vrgel proti meni in če nisem bila dovolj pozorna, mi je hitro kateri priletel na stopala, zato moja zaščitna obutev zmaga, ker tudi če mi prileti na stopala me čisto nič ne zaboli, ker je obutev res dobra in namenjena za takšna dela.

Ta dan sva naredila veliko, tudi meni je nasekal kole za fižol, tako da sva naredila veliko delo, moja zaščitna obutev pa se je obrestovala. Moj oče je res korenina, vse zna narediti sam, redko kdaj boš njega videl, da kaj takšnega kupi, ki se da narediti doma, ali pa poiskati v naravi, njemu se zdi za malo zapravljati denar za takšne stvari. Sama pa sem vedno bolj prepričana, da sem veliko stvari pobrala po njemu, ker sem tudi sama takšna. Dom sem si naredila velik, zunaj pa imam posestvo na katerem delam vsak dan, tako mi zaščitna obutev pride prej prav, kot pa kakšni lepi salonarji. Niti če bi me nekdo vprašal, če pogrešam fineso, bi mu takoj odgovorila, da ne, ker narava je moje veselje in zaščitna obutev je moje vsakdanje obuvalo.

 …

Športni semaforji še niso v vseh telovadnicah

Nikoli me to ni zanimalo, dokler enkrat nisem bil na tekmi svojega otroka in so rezultat še kričali na glas, potem pa sem začel polagati pozornost, da športni semaforji niso po vseh telovadnicah. To se mi je prej zdelo normalno, kako naj bi športna dvorana ne imela semaforja. Ja, pa se to še kar dogaja in tega ni malo. 

Potem sem začel polagati pozornost, ko sem hodil gledat sina, kako različno so opremljene telovadnice, nekatere čisto nove, druge z najbogatejšo opremo od tal do dodatne opreme, spet nekatere so imele stare košarkaške koše in še kako so se razlikovali tudi športni semaforji od ene do druge športne dvorane.

Lepo je videti, da so v telovadnici dobri športni semaforji, ker dajo tisto piko na i celotni prireditvi in tiste skromne telovadnice, ko že na oko vidiš, da nič naredijo na tem, da bi jih posodobili ampak samo rešujejo, da se telovadnica vzdržuje, da lahko učenci telovadijo. Resnično so zelo velike razlike po telovadnicah in kar žal mi je tistih otrok, ki nimajo modernih in novejših telovadnic, dobiš občutek, kot da nimajo toliko možnosti, kot jih imajo otroci modernih telovadnic. To mi nikakor ni vešč. Vsi otroci bi morali imeti iste pogoje. Tako so tudi športni semaforji v nekaterih telovadnicah res čisto novi in moderni, drugi pa spet zastareli, no saj so, kaj pa nekatere telovadnice, ki jih sploh nimajo.

Kako lepo se mora počutiti otrok, ko pride na tekmo iz stare telovadnice v tako moderno, ko vidi kakšni so lahko športni semaforji in vidi sovjo zadeto točko na semaforju, to je to, kar bi vsi mogli imeti brez izgovorov, ne rečem, da bi mogli biti najmodernejši, vendar bi športni semaforji mogli biti povsod. Zdaj ko pridem v katero telovadnico prvo pogledam če so športni semaforji in kje so, kajti to mi veliko pove o sami organizaciji tekme.

 …

Prisegam na studio Katarina

Najlepše je, če se počutiš lepo v frizerskem salonu, še lepše pa je, če ženska najde svoj frizerki salon, kateremu zaupa in se dobro počuti, jaz prisegam na Studio Katarina vedno, pa ni važno kje sem in kam bi se selila. Spominjam se, ko sme živela še blizu, kako zelo sem bila zadovoljna, potem pa sem se odselila in velik problem je bil pri meni, da najdem spet salon v katerem se bom dobro počutila in kjer bodo tako dobro poskrbeli zame, kot je to naredil vedno Studio Katarina, ko nikoli in resni koli nisem odšla od njih razočarana.

Kar nekaj časa sem se v novem kraju lovila, ker je Studio Katarina bil res predaleč, sem bila primorana nekoga najti, bila sem v treh frizerskih salonih in pri vseh sem bila razočara. Nisem več vedela kaj na j naredim, na koncu pa sem se odločila, da bo še vedno moj Studio Katarina, pa čeprav tako daleč. Tako sem si tiste dni, ko sem potrebovala frizuro ali striženje, enostavno vzela dopust in šla v moj stari salon. Danes mi ni več to težko, navadila sem se, nehala sem iskati v svojem kraju frizerja z katerim bi bila zadovoljna, moj Studio Katarina je bil tisti, kateremu sem zaupala in kamor sem šla z veseljem.

Marsikdo bi rekel, da sem pač razvajena, lahko reče karkoli, mene to ne bi prizadelo, raje imam svoj Salon Katrina, kot pa to, da hodim k frizerju, kjer nisem zadovoljna z svojo frizuro. Naj kdorkoli reče kar hoče. Jaz vem, da je frizura kar močan videz celotne podobe človeka in če sem to jaz in če moram narediti malo več kilometrov je to moj problem. Tako poskrbim zase in se v svoji koži počutim dobro, lahko samo rečem hvala Studio Katarina da obstajaš, ker me razvajaš in sem to kar hočem biti in se dobro počutim v svoji koži.  …

Utrujenost pri otrocih

Dandanes je utrujenost že kar pogosti pojav pri odraslih, ne prizanese pa tudi otrokom, saj imajo nekateri ob šoli še določene dejavnosti, za vikende pa starši organizirajo dolge izlete. Včasih se vprašam, zakaj je to potrebno, ali se starši želijo dokazovati zaradi otrok, ali enostavno ne pustijo, da bi uživali to otroštvo, ki ga itak nimajo veliko.

Večina bi kar najraje videla, da se otroci obnašajo odraslo in jim vzamejo to igrivost, nagajivost, ki je še kako pomembna pri otrocih in potem se čudijo, ko nastopi utrujenost in otroci postanejo zamorjeni, brez volje in tako naprej. Sama sem mama, ki otroku pustim otroštvo in želim, da ko bo velik, da se bo spominjal otroškega igranja, smeha in nagajivosti, ki jih je počel, nikakor nočem resnega otroka, hočem, da se smeji, da je dobre volje, da leta po dežju in da zvečer zadovoljen zaspi, to pa je tista zdrava utrujenost, katera šteje veliko.

Poznam prijateljico, ki ima dve hčerke, obe sta še majhni, vendar vedno me preseneti njihovo obnašanje, vedno sedijo pri miru, kot da bi bile prestrašene, delajo po navodilih staršev in čez teden imajo zraven šole še 4 dejavnosti, utrujenost konec tedna je pri njih stalnica. Vendar pri njih ne vidim tiste sreče v očeh. Včasih mi prijateljica odkimava z glavo, ker vidi, kako živahnega sina imam, kakor da bi mi želela reči, da ga moram lepše vzgajati in mu postaviti meje. Takrat bi ji najraje rekla, da naj pogleda mojega sina in svoje hčere, pa mi pove kateri otrok je spontan in srečen, to šteje.  Včasih se vprašam, če so pridni otroci tisti, kateri starši to želijo, da nimajo dela z njimi, ne pa zato ker to dejansko so. Njene hčerke imajo zvečer tisto nezdravo utrujenost, moj sin pa se več čas smeje in je srečen, po očeh sodeč. Sama sem prepričana, da so preveč pridni otroci nesrečni in se ne znajo izražati, kaj pa to prinese v odrasli dobi pa je nekaj drugega, jaz bom delala na tem, da bo pri mojem otroku tista pozitivna utrujenost vsak dan. 

Igre na srečo nas delajo žive

Vsak se je že kdaj našel v situaciji, ko je preizkušal igre na srečo, ni nujno da v velikem formatu, dovolj je, ko se človek znajde v neki situaciji, ko mora sprejeti neki riziko in zaigrati na karto usode. Če pogledamo z vidika življenja, ljudje velikokrat stavimo, kar nas postavi na mesto, ko pričakujemo, upamo in po tihem želimo da se nam uresniči.

Če pogledamo igre na srečo, kot del igralništva, je tukaj velika paleta iger, kjer vzbujamo naše pričakovanje, stavimo in upamo na dobitek. Po statistiki gledano, je loterija tista, za katero stavi največ ljudi, zanimivo dejstvo je, da nas pritegnejo visoki nagradni skladi, ki nam vzbujajo upanje in v nas tisto pričakovanje, obenem pa se v nas prebujajo sanje o tem, kako porabiti denar. To nas dela žive, saj so sanjarjenja o lepem in ležernem življenju pomembni del naših življenj, s je psihološkega vidika zdravi način razmišljanja v pozitivni smeri.

Tako so igre na srečo v vsaki obliki zelo dobrodošle. Gre za sproščujoč občutek, kjer doživljamo neko pričakovanje. Čeprav so možnosti za zadetek glavnega dobitka pri loteriji, zaradi števila igralcev skoraj nemogoče, gre za adrenalinsko pričakovanje, ki navdihuje. 

Naša čutenja, kadar gre za igre na srečo so zelo različna. V osnovi kot je že omenjeno, imamo to igralniško žilico v sebi že od rojstva, odvisno je kako jo razvijamo skozi življenje. Odvisno od situacije v kateri se znajdemo, tako se lahko naša želja po igranju poteši že ob vpisovanju loterijskih listkov, spet na drugi strani pa je razvita želja po hazarderstvu toliko velika, da se v takem primeru podajamo igrat igre na srečo večjega formata. Sem uvrščamo svet igralništva, kot so obiski casinojev in nešteto uric za igralnimi avtomati. Tukaj se lahko soočimo z dvema situacijama, ki sta popolnoma različne, ali dobimo, ali izgubimo, tukaj ni majhnih vložkov, redko zahajamo tja, z namenom da bi se sproščali, temveč zaslužili, razen kadar gre le za občasni obisk, kjer vzamemo igre na srečo, kot del občasne sprostitve iz radovednosti.…